Joga

Home  >>  Joga

Indijsko znanje v Sloveniji

Starodavno in živo znanje

Joga je bila še pred sto leti za večino skrivnostno izročilo Indije, o kateri so pripovedovali redki preučevalci in popotniki na Vzhod. Danes je joga svetovno priljubljena in priznana. Milijoni jo vključujejo v svoj način življenja, ker jim pomaga ohranjati telesno in duševno zdravje. Čeprav je joga prisotna v večini večjih krajev po svetu, sta njen izvor in pomen, tudi danes manj znana. Zgodovina in razvoj joge sta večplastna in obsežna ter segata tisočletja v preteklost. Zato si država Indija prizadeva, da bi ohranila nekaj temeljih prvin joge, predvsem pa njen kraj izvora, prepoznaven. Dr. Feuerstein je jogo imenoval »živi fosil« – nekaj kar je starodavno in hkrati živo.

Mednarodni dan joge

S tem namenom je indijski premier Narendra Modi leta 2014 v Združenih narodih predlagal, da 21. junij postane mednarodni dan joge. Predlog je dosegel rekord, saj ga je podprlo 177 držav od 193 držav članic Združenih narodov, med drugim tudi slovenska vlada. Datum ni izbran naključno, saj zaznamuje poletni sončni obrat, ki ga slovanski običaji praznujejo s kresovanjem.

Številni vadeči po vsem svetu ugotavljajo, da joga povečuje njihovo gibljivost, moč in vzdržljivost. Z daljšo in postopno vadbo joga pomaga tudi pri razvijanju koncentracije, potrepežljivosti in bolj sočutnega odnosa do okolice in samega sebe.

Joga kot orodje za zdravo življenje

Danes je joga predvsem orodje za ohranjanje dobrega psihofizičnega počutja v stresnem vsakdanjiku, kakor navajajo številne raziskave. V spletnem iskalniku strokovnih objav na temo medicine PubMed je 4763 omemb joge (velja za leto 2019), kar pomeni, da vplive joge vse bolj intenzivno preučuje tudi znanost. Zaradi stresnega tempa se vse več ljudi zanima za preprečevanje izgorelosti in psihofizično zdravje celostno nagovarja prav vadba joge. V sodobnem načinu življenja pomeni joga za številne ljudi redke trenutke, ko se lahko posvetijo svojemu zdravju in sprostitvi.

Ob tem je pomembno tudi to, da jogijska vadba prvenstveno ni namenjena tekmovanju, temveč predvsem zdravemu načinu življenja, spoznavanju samega sebe in povezovalnemu sobivanju med različnimi ljudmi in okoljem. Zato ima v jogijski filozofiji ahimsa ali nenasilje, posebno mesto. Joga zaradi prizadevanja k nenasilju svetuje vegetarijansko oziroma vegansko prehrano, izogibanje alkoholu, kajenju in drogam. Pomembno je tudi to, da je vadba joge postopna in nenasilna do nas samih, čeprav zahteva disciplino in predanost.

Indija – domovina joge

Izvor joge je za zdaj umeščen v dolino reke Ind in Sarasvati, kjer so najdeni tudi številni arheološki ostanki. Struga reke Sarasvati (Ghaggar-Hakra), ki je presahnila, je tekla nedaleč vzporedno z reko Ind, ob kateri je bila razširjena indska civilizacija, ki sega v čas 7000 let pred našim štetjem. O preteklosti te civilizacije pričajo izjemna arheološka najdišča Mehrgarh, Mohendžo-daro in Harappa (nekdaj območje Indije, zdaj Pakistan). Najdišče Harappa je leta 1922 odkril Indijec R. D. Banerji. Mesta kažejo na visoko razvito civilizacijo, s kanalizacijo, prefinjenimi utežmi za trgovanje, zobozdravstvom, kopelmi, urbanizmom in prvo uporabo bombaža ter z odsotnostjo vojaške nadvlade nad ljudmi. Vsi znanstveni poizkusi, da bi razumeli pisavo te civilizacije so bili do tega trenutka neuspešni. V arheoloških izkopaninah mesta Mohendžo-daro so odkrili ikonografski tip, ki lahko velja za prvo plastično podobo jogija. B. C. Mc Evilley meni, da glinene figure in pečati s tega območja, dokazujejo, da je joga obstajala še pred ekspanzijo indijske vedske kulture pred več kot 5000 leti p. n. š. Torej, da je obstajala tradicija fizične in duševne discipline joge v dolini Inda.

Joga je znanost

Mahamandaleshwar Paramhans Sri Swami Maheshwarananda

Mahamandaleshwar Paramhans Sri Swami Maheshwarananda

Joga je že od samega začetka zavesten in znanstven pristop k tehnikam za doseganje višjih stanj zavesti in da ni šlo za poljedelske obrede ali šamanizem. »Pred tisočletji so indijski rišiji (modreci, svetniki) v meditacijah raziskovali naravo in vesolje. Odkrili so zakonitosti materialnega in duhovnega sveta ter spoznali načela o delovanju vesolja. Preučili so vesoljne in naravne zakone, življenje na Zemlji ter sile in energije, ki delujejo v vesolju – v materialnem svetu in na duhovnih ravneh. Že Vede so opisale, in pojasnile enost materije in energije, nastanek vesolja in delovanje naravnih sil. Sodobna znanost je nekatere med temi spoznanji vnovič odkrila in potrdila, navaja Vishwaguruji in dodaja: »Joga ni religija. Je izvor duhovnosti in modrosti, izvor vseh religij. Presega religijo in usmerja v enost.« Ali kakor pojasnjuje Mircea Eliade , so indijski modreci in asketi začeli raziskovati skrita območja nezavednega že dolgo pred globinsko psihologijo. Ugotovili so namreč, piše Eliade, da lahko presežemo tisto, kar nas omejuje telesno, družbeno, kulturno ali versko, oziroma, da »presežemo pogojenost« človeka.

Kaj pomeni joga?

Joga je v svojem bistvu duhovna disciplina, ki temelji na subtilni znanosti, ki se osredotoča na vzpostavljanje harmonije med telesom in umom, je zapisal dr. Ishwar V. Basavaraddi. Beseda joga etimološko izvira iz sanskrtskega korena ‘yuj’, ki pomeni »povezati skupaj«, »trdno držati«, »vpreči«, kar v latinščini kažeta pomena jungere, jungum, v angleščini pa yoke. Cilj joge je namreč povezati zavest posameznika s kozmično zavestjo v enost vsega ustvarjenega. Za nekatere je zavest energija v vesolju, za druge Bog. Z jogo torej povezujemo energijo v sebi z vse prisotno energijo oziroma lastno zavest s kozmično zavestjo. Končna stopnja zavesti v jogi je svoboda posameznika (mukti, nirvāna, kaivalya ali mokṣa).

Vede – temelj joge

Vede se uvrščajo med najstarejše duhovne zapise na svetu, nastale so pred okvirno 7000 leti.
»Stoletja je vedske himne širilo in ohranjalo ustno izročilo. Pozneje jih je zbral iz zapisal Mahariši Vjasa – zato je dobil ime: Ved Vjasa. Zapisal je štiri Vede: Rigvedo, Samavedo, Jadžurvedo in Atharvedo. V vedah so himne, molitve, mantre in navodila za opravljanje obredov. Vsebujejo tudi filozofske in duhovne razprave o življenju in smrti, materiji in duhu, nastanku vesolja, duši in Bogu, niso omejene na eno predstavo o Bogu ali določeno božanstvo«. Besedilo se ni spremenilo, kajti že zamenjava ene same črke bi porušila slovnično in pesniško zgradbo v sanskrtu, ki velja za enega najstarejših jezikov na svetu s pretanjenimi slovničnimi pravili, piše Vishwaguruji.

Za razlago joge sta pomembna tudi epski besedili Ramajana (zapisana med 1. stol. n. š. in 5. stol. pr. n.š.) in Mahabharata, ki opisuje bitko, ki se je zgodila pred več kot 3000 leti. Del Mahabharate je zapis v verzih Bhagavad-gita, ki omenja osemnajst vrst joge. Bhagavd-gita je obliko, v kakršni jo poznamo danes, dobila nekje med 4. stol. pr. n. št. in 4. stol. n. š.

Od novejših besedil o jogi je pomembna tudi Hatha Joga Pradipika, ki jo je zapisal Natha Yogi Svatmarama v 14. stoletju.

S pomočjo zgodovinskih zapisov lahko spoznamo, da je joga celovita filozofska, praktična in duhovna znanost, ki omogoča telesno, duševno, socialno in duhovno oblikovanje posameznika in družbe.

Neprekinjena tradicija predajanja znanja joge

Duhovna znanost joge, ki izvira iz Indije, je predvsem način življenja, ki se je preko učiteljev in učencev ohranil vse do danes. Zapisi o prenosu znanja od učitelja do učenca, ki je značilen za jogo, so prisotni že v zgodnji vedski dobi med 4500 in 2500 p. n. š.

Vedski zapisi navajajo, da ima pomembno vlogo pri spoznavanju samega sebe učitelj, ki je že dosegel določeno stopnjo samospoznanja in zato lahko poučuje druge. Swami Šivananda je v knjižici Guru Tattva zapisal, da je guru povezava z nesmrtnostjo v nas samih. Svoje notranje vodstvo nam pomaga prebuditi in usposobiti druženje z učiteljem oziroma gurujem, ki že ima znanje o tem.

Eliade piše, da za jogo ni značilna le njena praktična pot, temveč tudi iniciacijska struktura: »Joge se človek ne uči na lastno pest; pri tem potrebuje vodstvo mojstra (guruja).« Izvorno guru pomeni osebo, ki vodi učenca ali učenko iz teme (gu) v svetlobo (ru).

Učitelj in guru je tisti, ki prevzame odgovornost, da nam ob ustreznem času pokaže naprednejšo tehniko ali nam pomaga napredovati. Namen guru tattve, vloge učenja guruja je, da odstranjuje temo in razsvetljuje vse okoli sebe z znanjem, ki koristi vsem.

Znanje, ki je potrebno, da nekdo postane guru, prihaja iz indijske duhovne tradicije guru parampara, ki pomeni duhovno nasledstvo. Guruja lahko nasledi le tisti izmed učencev in učenk, ki doseže določeno stopnjo samospoznanja.

Učitelji in mojstri joge

Pri razširitvi in razumevanju joge izven Indije od 19. stoletja naprej, so imeli najvidnejšo vlogo učitelji in mojstri joge. Nekateri so veliko predavali, potovali in pisali knjige, ki so dostopne najširšemu krogu bralcev, drugi pa so se bolj posvečali meditaciji. Vsi pa so pustili trajno duhovno darilo za vse človeštvo.

Swami Vivekannanda (1863 -1902)

Swami Vivekannanda (1863 -1902)

Swami Vivekannanda (1863 -1902)

Indijski menih Vivekananda je bil učenec jogija Sri Ramanakrišne. Bil je med prvimi, ki so v ZDA tako medijsko kot javno močno povečali zanimanje za jogo, predvsem iz filozofskega vidika.Vivekannda je odmevno nastopil na prvem Svetovnem kongresu religij in verstev leta 1893 v Chicagu, ko je javnosti predaval o indijski filozofiji Vedanta. Znano je tudi dopisovanje med Swamijem Vivekanando in Nikolom Teslo.

Sri Aurubidno (1872 – 1950)

Sri Aurobindo je ustanovil ašram v Pondicherryju, ki je postal pomembni duhovni center. Njegovo največje delo je bila epska pesem Savitri. Od leta 1902 do 1910 je Aurobindo sodeloval v boju za osvoboditev Indije. Zaradi političnih dejavnosti je bil leta 1908 zaprt, kjer je doživel globoko duhovno preobrazbo. Skozi svoje pisanje in delovanje je pokazal, da je znanost joge več kot primerna tudi za modernega človeka, saj so njena spoznanja tako globoka kot prilagodljiva. Njegovo izvirno podajajnje znanja o integralni jogi (purna yoga), ga uvršča med pomembnejše avtorje na področju sodobnega razumevanja joge. Najbolj znano je njegovo delo Božansko življenje. https://aurosociety.org

Sri Ramana Maharši (1879 – 1950)

Ramana Maharši je imel že v rani mladosti pri 16-ih letih srečanje s smrtjo, ki je pomenilo zanj globoko samospoznanje. Od leta 1931 dalje, ko je bilo objavljeno o njem biografsko delo Samospoznanje: Življenje in učenje Ramana Maharshi, ki ga je napisal B. V. Narasimha, je postalo njegovo spoznanje dostopno tudi širše in pustilo pustilo trajen pečat tudi izven Indije. Prepoznan je kot razsvetljeni mojster.

Swami Sivananda (1887–1963)

Swami Sivananda (1887–1963)

Swami Sivananda (1887–1963)

Swami Sivananda je bil eden od velikih joga mojstrov v Indiji. V svojem življenju je opravljal dve poslanstvu, in sicer dobrodelnega zdravnika ter jogija. Njegovo delo je bilo vedno osredotočeno na služenje drugim. Ustanovil je Divine Life Society v, Rišikešu in poučeval joge, ki je vključevala vse znane joga sisteme. Njegova sinteza joga je osnova sodobne joge na Zahodu. V Rišikešu je poučeval številne izjemne študente, ti so prispevali k ugledu klasične joge, ki ga ima zdaj po vsem svetu.
https://www.sivananda.eu/en/sivananda-yoga/the-yoga-masters/biography-of-swami-sivananda.html

Paramhans Jogananda (1893 – 1952)

Paramhans Jogananda (1893 - 1952)

Paramhans Jogananda (1893 – 1952)

Kot učenec Sri Juketeshwara je Paramhans Jogananda pripotoval iz Indije v ZDA, kjer je na svojevrsten način predstavil jogo v povezavi z razumevanjem Jezusa Kristusa. Hkrati je skušal znanost joge razložiti tudi s pomočjo srečanj s tedanjimi znanstveniki. Jogananda je delil svoja spoznanja z množicami, kakor tudi skušal vplivati na politiko in javnost in presegati napetosti med različnimi kulturami in verami. Njegovo najbolj znano delo je Avtobiografija jogija, kjer opisuje svojo pot duhovnosti od otroštva, do učenja pri guruju Sri Juketeswarju in njegova srečanja s številnimi svetniki. V ZDA ustanovil Self-Realization Fellowship, ki še vedno poučuje tehniko krija (kriya) joge kot jo je predal Paramhans Jogananda.
https://yogananda.org

K. Patthabi Jois (1915 – 2009)

K. Patthabi Jois (1915 – 2009)

K. Patthabi Jois (1915 – 2009)

Predvsem v zadnjih deseteljih se je na Zahodu uveljavila aštanga joga, ki jo je poučeval učitelj joge in sanskrtski učenjak, ki je razvil in populariziral vinyasa slog joge K Patthabi Jois. Leta 1948 je ustanovil Inštitut za raziskave aštanga joge v Mysoreju v Indiji. Jois velja za enega od pombnejših učiteljev, ki so vzpostavili sodobno poučevanje joge v 20. stoletju. Za vinyasa slog je značilen določeno zaporedje vaj in poudarek na razvoju posameznika skozi redno vadbo. http://www.ashtanga.com/html/AYarticle.html

Mahariši Maheš Jogi (1918 – 2008)

Mahariši je najbolj znan po razvoju tehnike transcendentalne meditacije. Njegova prva svetovna turneja se je začela leta 1958, leto kasneje pa je v ZDA ustanovil International Meditation Society. Bil je učenec in pomočnik Swamija Brahmanande Saraswatija. Tehniko transcendentalne meditacije je po njegovi zaslugi začelo vaditi milijone ljudi po vsem svetu. V medijih slovi po srečanju s skupino Beatles v času gibanja »otrok cvetja« – hipijev. Mahariši je predaval jogijsko filozofijo Advaita Vedante. Eden od Maharishijevih ključnih dosežkov je bil, da je predstavil meditacijo empirični znanosti, tako da povabi znanstvenike po vsem svetu, da preučijo tehniko transcendentalne meditacije s pomočjo objektivno preverljivega znanja.
https://tm-ireland.org/who-is-maharishi/

B. K. S. Iyengar (1918 – 2014)

B.K.S. Iyengar velja za eno izmed največjih avtoritet joge na svetu. Jogo je na izviren način prakticiral in učil skoraj 80 let. Metoda Iyengar joge je priznana in ima več milijonov učencev po celem svetu. Prepoznavna je po natančnem izvajanju posamezne asane, pri čemer si lahko pomagamo tudi s pripomočki. Iyengar je napisal jštevilne knjige o vadbi joge in filozofiji, od katerih so najbolj znane Light on Yoga, Light on Pranayama, Light on Yoga Sutras of Patanjali, Tree of Yoga in Light on Life, ki so bile prevedene v številne jezike. http://iyengarzveza.si/b-k-s-iyengar/

Viswhwaguruji Maheshwarananda – Swamidži (1947)

Mahamandaleshwar Paramhans Sri Swami Maheshwarananda

Mahamandaleshwar Paramhans Sri Swami Maheshwarananda

Jogijski učitelj znan po imenu Swamidži, izhaja iz himalajske linije mojstrov joge Alakhpuriji parampara. Njegove knjige Sistem joga v vsakdanjem življenju, Skrivne moči v človeku in Mantra – Pot k razsvetljenju ter komentarji k Patanjali joga sutram, so dobile pomembno mesto med milijoni vadečih kot med strokovno javnostjo po vsem svetu. Swamidži nenehno širi znanja joge na vseh kontinentih. Njegovo delovanje v srednji in vzhodni Evropi je prineslo tudi pomembna sodelovanja na področju medicine pri razumevanju učinkov joge. Gradi tudi svetovno prepoznaven center duhovnosti OM ašram v Radžastanu.
https://www.vishwaguruji.org/swamiji

Poučevanje joge v Sloveniji

Raziskave kažejo, da redna vadba joge lahko pripomore k odpravi kroničnih bolečin spodnjega dela hrbtenice in kot preventiva za zdravje. Pred vadbo se je potrebno jogijskih položajev postopno in varno naučiti od usposobljenega inštuktorja joge. Ni ključna le telesna vadba, celostni učinek vadbe je dosežen ob vključitvi meditacije, sproščanja in dihalnih vaj. Tudi izven Indije in okoljih, ki so povezana s hinduizmom, sikhizmom ali budističnimi tradicijami, se čedalje bolj uveljavlja tudi pomen meditacije. Celostna vadba joge namreč ne deluje le na fizični, metalni in čustveni nivo človeka, temveč tudi na energetskega. Z vadbo joge vplivamo na energijske centre – čakre, energijske poti – nadije in jim dovajamo novo energijo – prano.

Vse uveljavljene šole joge v Sloveniji imajo tudi svoje certifikate, kar pomaga pri usposobljenosti inštruktorjev joge. Še posebej je to pomembno pri morebitnih poškodbah ali kroničnih bolezenih vadečih. Usposobljeni inštruktorji joge pred vsakim položajem ali tehniko razložijo, za koga ni primerna oziroma predlagajo prilagojene oblike vadbe ob posamezni oviri ali težavi.

Jogijski položaji in vadba joge

Patandžali je v Joga sutrah kot asano opisal le položaj za meditacijo, telesne položaje pa kot yoga vyayam. Vendar se splošno za telesne položaje uporablja izraz asane. »Asane so koristne za mišice, sklepe, kardiovaskularni sistem, živčni sistem in limfni sistem, pa tudi za um, psiho in čakre (energetske centre). To so psihosomatske vaje, ki krepijo in uravnotežijo celoten živčni sistem ter harmonizirajo in stabilizirajo stanje duha. Učinki teh vaj so občutek zadovoljstva, jasnost uma, sprostitev in občutek notranje svobode in miru.« Telesna vadba joge je torej domišljena in preverjena oblika telesnih položajev – asan, ki se je ohranila skozi tisočletja.
Vadba joge tako ohranja prožnost hrbtenice, ki je ključnega pomena za vitalnost, usklajuje dihanje in telesno vadbo – vnos kisika v celice, blagodejno vpliva na notranje organe in hormonsko ravnotežje, omogoča prožnost udov, sprošča in dviguje sposobnost koncentracije.
Jogijski položaji so poimenovani v sanskrtu, kar je posebnega pomena, saj tudi izgovorjava teh besed vključuje desno in levo možgansko polovico in zagotavlja zavestno ohranitev pomena posameznega položaja.

Telesni položaji v jogi so deloma poimenovani po živalih in njihovem značilnem naravnem gibanju kot na primer mačka (mardžari), kobra (bhudžangaasana), zajec (šašankasana), riba (matsjasana), orel (garudasana) in labod (hansasana) in številne druge.

Asane so poimenovanje tudi po rastlinah: drevo (vrikšasana), palma (tadasana), lotos (padmasana); predmetih: kolo (čakrasana), sveča (sarvangasana), plug (halasana) in ljudeh: junak (virasan), jezdec (ašva sančalasana), gorakhov položaj po jogiju Gorakhu (ghorakasana). Del asan opisujejo položaj telesa, kot na primer dvigovanje trupa (utthan prišthasana) in štirinožni položaj (čatupadasana), dvojni trikotnik (dvikonasana), trikotnik (trikonasana) ali položaj na eni nogi (ekpad utthanasana), če jih naštejemo le nekaj.

Med kraljevske jogijske položaje ali asane, se uvrščata padmasana (lotos) in širšasana (stoja na glavi), prva zaradi tega, ker predstavlja optimalen položaj za meditacijo in druga, ker obrne pretok krvi v celem telesu in usmerja k višjim energetskim centrom v telesu – čakram.

Pozdrav soncu

Med razširjeno in priljubljeno jogijsko vadbo sodi pozdrav soncu – surya namaskar. Prof. dr. Amit Vaibhav z Univerze v Uttar Pradeshu pozdrav soncu opisuje kot starodavno izražanje hvaležnosti Soncu. Surya namaskar je niz 12 asan (položajev), ki se po možnosti izvajajo zjutraj ob vzhajajočem soncu. Kot navaja Vaibhav, pozdrav soncu ugodno vpliva na mišično-skeletni, kardiovaskularni, gastrointestinalni, živčni, dihalni in endokrini sistem človekua. Vadba pozdrava soncu stimulira najpomembnejše organe: srce, jetra, črevo, želodec, prsni koš, grlo, noge in hrbtenico.

Pozdrav soncu je serija asan z določenim načinom dihanja. Redno izvajanje krepi fizično moč, prožnost in duševno umirjenost. Surya namaskara vključuje vrsto asan (položajev), ki so – molitveni položaj (pranamasan), položaj z dvignjenimi rokami (hasta utthanasan), položaj z rokami ob nogah (padahastasan), jezdec (ašvasančalanasana), osemkratni pozdrav aštanaga namasakar, kobra (bhudžangasan) in gora (parvatasana). Med izvajanjem vsake asane oziroma položaja, se poje določeno mantro za Sonce. Vsaka asana vpliva tudi na določen energetski center v telesu (čakro). Na ta način, piše Vaibhav se vsaka celica našega telesa prenavlja, zato jo priporočajo strokovnjaki za jogo in zdravo življenje.

Meditacija

Meditacija

Meditacija

»Včasih je meditacija veljala za nekaj mističnega, nekaj, kar ni za vsakogar. Danes številni ljudje redno meditirajo in o učinkih meditacije je veliko znanega. Objavljenih je več kot 3000 znanstvenih raziskav o meditaciji. Rezultati v veliki meri potrjujejo pozitivne učinke meditacije na zdravje, izboljšanje kakovosti v medosebnih odnosih in večjo vključenost v socialno okolje,« je povedal prof. dr. Dejan Dinevski, predsednik Društva Joge v vsakdanjem življenju Maribor, dolgoletni učitelj joge in meditacije in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Meditacija, ki je pomemben del vadbe joge, ne pomeni obvladovanja misli, temveč opazovanje misli. Metoda umirjanja in povezovanja s samim seboj se lahko uporablja v različnih telesnih položajih, pogoj je, da je telo sproščeno in da ga ne ovirajo ozka oblačila. Prostor mora biti prezračen in na začetku brez hrupa. Pri meditaciji je najpogosteje svetovan položaj z zravnano hrbtenico. Možno pa je meditirati še v klečečem, polsedečem in ležečem položaju. Pri aktivni meditaciji je položaj spremenljiv, saj se usmerimo na delo. Bistveni del vsake meditacije je zavedanje dihanja. Dihanje je vedno trebušno (polni jogijski dih), ki poteka tako, da najprej z zrakom napolnimo trebušno votlino in nazadnje pljuča. Običajno, če je le možno, dihanje poteka le skozi nos.

»Meditacija se odsvetuje pri psihičnih težavah ali težjih depresijah. Takrat je bolje iti v naravo in biti bolj aktiven. Je pa meditacija zelo uporabna v psihoterapiji. Psihologi so ugotovili, da bistveno pripomore k prestrukturiranju osebnosti, kar je cilj psihoterapije,« je poudaril dr. Dejan Dinevski. Dr. Christina Suraway je za Guardian povedala, da meditacija ni primerna za osebe, ki imajo ob depresiji težave še z odvisnostjo od drog ali alkohola.

Društva in šole joge v Sloveniji

Joga ima v Sloveniji različne oblike in načine poučevanja od tradicionalnih šol joge, ki sledijo izvornemu načinu prenašanja znanja do prilagojenih pristopov, ki jogo na primer povezujejo še s plesom, športom ali drugimi oblikami vodene vadbe. Tradicionalne šole joge si prizadevajo za ohranjanje znanja iz Indije. Stremijo k temu, da poučujejo jogo celostno in predajajo znanje jogijskih mojstrov, ki se tisočletja prenašalo neposredno z učitelja na učenca – parampara. Prva takšna šola v Sloveniji je bila Joga v vsakdanjem življenju, ki izvira iz linije učiteljev iz Himalaje. V Sloveniji neprekinjeno deluje že 30 let. Sledile so ji številne tako sodobne kot tradicionalne šole, ki so razvejane po vsej Sloveniji in uspešno delujejo.

V Sloveniji se z izobraževanjem in vodenjem joge ukvarjajo različna društva, zveze in šole. Vzporedno s poučevanjem poteka dodatno izpopolnjevanje znanja s področja joge, ki jo raziskujejo s pomočjo različnih vej znanosti (medicina, psihologija, filozofija, fizioterapija, antropologija) in jogijskimi klasičnimi zapisi. Medtem ko imajo tradicionalne šole povezavo in diplome o usposobljenosti vezane na svoj sistem, so sodobnejše šole pogosteje povezane z ameriško Joga zvezo (Yoga Alliance), ki podeljuje diplome o doseganju znanja za poučevanje.

Joga v vsakdanjem življenju

JVVZ - Khatu Pranam

JVVZ – Khatu Pranam

Vishwaguru Paramhans Maheshwarananda je učenec in duhovni naslednik ene najstarejših duhovnih linij iz Himalaje, Om Sri Alakhpuriji Siddha Pith Parampara, svetih inkarnacij učiteljev. Vishwaguruji v mednarodno znanstveno potrjenem Sistemu joge v vsakdanjem življenju podaja tradicijo joge, ne da bi okrnil njen duhovni pomen in učinkovitost. Gre za 8-stopenjsko celostno vadbo joge, ki vključuje: telesno vadbo (asane), sproščanje, meditacijo, dihalne tehnike (pranajama) in čistilne tehnike (hatha joga). Stopnje tega klasičnega sistema joge so zasnovane v sodelovanju z zdravniki in fizioterapevti, zato jih lahko ob upoštevanju navodil, vadimo tudi doma. Joga v vsakdanjem življenju ima pozitiven vpliv tako na telesno kot duševno in družbeno zdravje človeka. Avtor sistema Joge v vsakdanjem življenju ima častna naziva doktorja joge in profesorja znanosti joge. Leta 2001 je v Indiji prejel najvišji duhovni naziv Vishwaguru.

V Sloveniji se je vadba Joge v vsakdanjem življenju začela leta 1989 in od takrat neprekinjeno poučuje jogo. Glavne značilnosti tega sistema so celostnost, sistematičnost in postopno napredovanje, ki omogoča prav vsakomur, da se seznani s to starodavno disciplino telesa in duha in si z njeno pomočjo izboljša življenje. Inštruktorji joge v vsakdanjem življenju se več let intenzivno ukvarjajo z jogo, so učenci avtorja sistema, Vishwaguruja Paramhanse Svami Maheshvaranande, in se redno usposabljajo pod njegovim vodstvom. Opravljajo mednarodni izpit za inštruktorja JVVŽ ter posebne izpite na ljubljanski Fakulteti za šport in pri Zvezi joga društev Slovenije. Joga v vsakdanjem življenju organizira tudi predavanja in vadbo na mednarodnih seminarjih pod vodstvom avtorja sistema, duhovnega naslednika jogijske linije Vishwagurujija.

Vadbo po vseh Sloveniji že 30 let obiskujejo na 31 lokacijah vse generacije tako v jogijskih in izobraževalnih središčih, rehabilitacijskih ustanovah in zdraviliščih. Joga v vsakdanjem življenju vodi tudi prilagojene programe za hrbtenico, za sklepe, starejše in jogo proti stresu. Centri po vsej Sloveniji so združeni v Zvezo joga društev Slovenije. https://www.jvvz.org

Sivananda joga

Sivananda joga je tradicionalna oblika, ki sledi neprekinjeni jogijski liniji Adi Shankracharye. Sivananda Saraswati je bil poznavalec joge in Vedante, pa tudi hinduistični duhovni učitelj. Vrsto let je bil tudi zdravnik, nato je zapustil kariero v medicini in se posvetil duhovnosti. Leta 1936 je ustanovil Divine Life Society v Rišikešu v Indiji, kraj, ki je nato postal priljubljen zaradi učenja joge. Njegov učenec Swami Vishnudevananda je učenje Sivanande predstavil tudi Zahodu. Swami Vishnudevananda je sintetiziral bistvo joge v pet načel, ki jih je mogoče zlahka vključiti v vsakdanje življenje. Ti obsegajo temeljne nauke štirih poti klasične, tradicionalne joge in omogočajo, da je modrost starodavnih modrecev lahko dostopna tako začetnikom kot tudi bolj izkušenim.

Mednarodna organizacija Sivananda Yoga Vedanta z lokacijami po svetu je namenjena poučevanju klasične joge in vedante za spodbujanje telesnega, duševnega in duhovnega zdravja. Organizacija je mednarodno priznana kot ena najpomembnejših in verodostojnih joga institucij na svetu. Globalna mreža ašramov in mestnih središč ponuja učenje o vseh vidikih joge in meditacije, vključno z našimi svetovno znanimi tečaji za usposabljanje učiteljev – jogijske študije, vključno z raja jogo in vedanto ter programi svete kulture.

V številnih ašramih in centrih v Indiji, Kanadi, ZDA, Južni Ameriki ter Evropi so dnevne aktivnosti organizirane na enak način in služijo temu, da vadeči izkustveno doživijo, kaj je joga. Na ta način se poučuje integralna joga, ki ni le držanje jogijskih položajev, temveč tudi pot skozi življenje. https://sivananda.org, http://www.ajurjoga.si/tecaji-joge/

Satyananda joga

Biharska joga je živa tradicija, zasnovana na spoznanjih dveh mojstrov, Swamija Sivanande in Swamija Satyanande. Svami Šivananda je bila prva duhovna osebnost v dvajsetem stoletju, ki je poudarjal, da je bilo božansko življenje prirojena pravica vsakogar in ga lahko vodi na preprost način celo, ko živi v normalnem družbenem okolju. Uvedel je koncept integralne joge za harmoničen razvoj osebnosti z uporabo praktične filozofije in celostnega življenjskega sloga.
Tako se je biharska joga razvila v popoln in integralni sistem joge s praksami in filozofijo iz vedskih in tantričnih tradicij. Swami Satyananda je dal tantri njeno pravo mesto kot znanosti za širjenje zavesti, odstranjevanje napačne predstave in prilagajanje tehnik in filozofije v sistem biharske joge. Vsi sistemi: hatha joga, radža joga, mantra joga, bhakti joga, džnana joga, kriya joga, kundalini joga, nada joga, swara joga, mantra joga in druge joge so bile uporabljene in prilagojene sedanji potrebi.

Biharska joga podpira svoje učenje joge z obsežnimi publikacijami o vseh vidikih joge: hatha joge, radža joge, kriya joge, kundalini joge, bhakti joge, karma joge, swara joge, jogijske filozofije, tradicionalne in praktične, jogijske psihologije, jogijske terapije, uporabne joge, joge za ženske in otroke, kot tudi učenjih Swamija Satyanande in Swamija Niranjananande. Tara Yoga Center poučuje v Sloveniji biharsko šolo joge od leta 1991, vodi ga Swami Vishwashakti Saraswati. http://www.satyanandayoga.tara.si

Ashtanga joga

Ashtanga joga oziroma vinyasa slog je metoda, kot jo uči mojster joge Sri K. Pattabhi Jois v mestu Mysore na jugu Indije, v državi Karantaka. Fizični aspekt ashtanga joge temelji na starodavnih tekstih, predvsem Yoga Korunti. Metodo je od svojega učitelja Rame Mahan Brahmachari prevzel Sri. T. Krishnamacharya, ki ga nekateri imenujejo tudi »oče« moderne joge, slednji jo je predal svojemu zvestemu učencu in študentu Sri K. Pattabhi Joisu. Pattabhi Jois je, čez leta rigorozne jogijske prakse s svojim učiteljem ter univerzitetnega študija starih indijskih besedil in kasnejšega univerzitetnega poučevanja jogijske znanosti, razvil ashtanga joga sistem, kot ga poznamo danes.

Za ashtanga jogo je značilna vinyasa, kar pomeni povezanost giba in diha. Vsaka asana (jogijski položaj) ima določeno število vinyas (gibov in dihov), s katerimi zavzamemo, ali zapustimo asano. Asane so pri ashtanga jogi razvrščene v več naprednih serij, zanje pa je značilno točno določeno zaporedje ter njihovo dosledno in postopno izvajanje. Posameznih serij se učimo postopoma in potrpežljivo, za osvojitev ene serije pa lahko traja nekaj let. http://www.ajnastudio.org/si

Iyengar joga

Gre za obliko joge, ki prav tako sledi tradicionalnemu izročilu, ta slog vadbe je nastal po zaslugi Yogacharya B.K.S. Iyengarja. Vadbo joge odlikuje posebna pozornost natančni izvedbi jogijskih položajev. Slog poučujejo izobraženi, strogo trenirani učitelji. Zanj je značilna natančna izvedba telesnih položajev in pranajame s poudarkom na pravilni poravnavi telesa ter uporaba pripomočkov, da bi bila izkušnja še globlja (ali da lahko v položaju vztrajamo, tudi če nismo prožni ali močni).

V Sloveniji je več centrov, kjer je na voljo omenjena vadba. Namen je postopno razvijanje gibljivosti. Poveča se tudi sposobnost koncentracije in splošna kondicija. Iyengar joga je slog, ki se imenuje po njenem učitelju, dr. B.K.S. Iyengarju iz indijskega mesta Pune, Indija. Je eden najbolj znanih učiteljev joge na svetu, človek, ki je jogo ponesel na Zahod ter je ta predmet jo raziskoval in poučeval do smrti. Ameriko je prvič obiskal leta 1954. Napisal je več kot 10 knjig, najbolj znana je Light on Yoga iz leta 1966. V slovenščini je izšla njegova Pot k holističnemu zdravju, leta 2018. Iyengar je zagovarjal ohranjanje in skrb za naravo in vsa živa bitja, podpiral je izboljšave v izobraževalnem sistemu in redno daroval v ta namen. Umrl je star 95 let, 20. avgusta 2014, in skoraj do konca vadil in poučeval v svojem inštitutu v Punah.
Leta 2008 je Robert Križaj v Slovenijo povabil učitelja iyengar joge, Michaela Forbesa iz Munchna, in s tem postavil temelje učiteljskemu tečaju, ki je leta 2012 obrodil 12 certificiranih učiteljev iyengar joge. Od takrat potekajo redna mesečna izobraževanja, ki jih vodijo izkušeni učitelji iz tujine, iyengar skupnost v Sloveniji pa je pred kratkih dobila formalno obliko, potrjeno z inštituta v Punah, in ustanovila zvezo. http://iyengarzveza.si/

Joga združenje Slovenije

Joga združenje Slovenije je samostojna, neodvisna, stanovska interesna organizacija, v katero se prostovoljno združujejo strokovni delavci in osebe s področja joge, učitelji in učiteljice (v nadaljevanju: učitelji) joge z namenom strokovno in organizirano uresničevati svoje interese, ki se nanašajo na opravljanje njihove dejavnosti ter z namenom dvignit kulturo joge v Sloveniji.
Joga združenje Sovenije ima preko 250 članov – joga učiteljev, ki izhajajo iz različnih jogijskih tradicij in šol, a jih povezuje celostna jogijska praksa in filozofija.
Jogo člani Združenja poučujejo po vsej Sloveniji: Ajdovščina, Bled, Bohinj, Celje, Domžale, Kamnik, Grosuplje, Izola, Jesenice, Kranj, Komenda, Koper, Kranjska Gora, Krško, Laško, Lendava, Lesce, Ljubljana, Logatec, Maribor, Mengeš, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Podčetrtek, Postojna, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Šmartno ob Paki, Vrhnika, Trbovlje, Trzin, Velenje in drugje. http://joga-zdruzenje.si

Združenje učiteljev kundalini joge

Kundalini jogo je pripeljala v Slovenijo leta 2005 Rusinja Anastasia Preložnik. Prvi učiteljski tečaj je bil organiziran leta 2009. Od takrat je bilo v Sloveniji izdano več kot 60 certifikatov za učitelje kundalini joge. Deset učiteljev je opravilo tečaj izven Slovenije in se pridružilo sangatu/skupnosti. Trenutno Kundalini jogo v Sloveniji vodi več kot 30 učiteljev. Učitelje združuje Društvo kundalini joge, ki organizira različne dogodke in druženja. Glavna značilnost Kundalini joge po Jogi Bhajanu je spodbuda k močni in hitri transformaciji. Vsaka vadba tako vsebuje razen asan, združenih v namenske sklope (krije), mantre, pranajame, mudre in bandhe ob posebni glasbi. S to prakso želimo razviti v sebi milino, uravnoteženost in sposobnost, da gremo skozi življenjske izzive mirni, osrediščeni in jasnih misli.
Jogi Bhajan je dejal, da je vsak človek rojen z namenom, da postane srečen, zdrav in svet (3H – happy, healthy, holy). Modrost in filozofija Jogi Bhajana je predstavljena v knjigi, ki jo je prevedlo in izdalo društvo učiteljev Moč govorjene besede. http://www.drustvo-kundalini.si/new/index.php

Joga federacija Slovenije

Novembra 2015 je bila v Sloveniji ustanovljena Joga Federacija Slovenije, z namenom povezovanja učiteljev joge iz različnih tradicij ali šol joge. Osnovni cilj federacije je skrb ter zaščita joge kot avtohtone indijske tradicije.
Joga federacija Slovenije je nastala z namenom povezati različne subjekte, ki delujejo na področju joge ne glede na šolo, učitelja ali zvrst joge, ki jo prakticirajo z namenom ohranjanja tradicije joge kot primarno duhovne discipline. Člani so varuhi in zagovorniki tradicionalne joge, ki se zavzemajo za ureditev in zaščito statusa in dela vseh, ki se z jogo profesionalno ukvarjajo. http://www.jogafederacija.si

Sri sri joga – Art of Living

Ustanovitelj Sri Sri joge je Sri Sri Ravi Shankar, priznani humanitarni voditelj, duhovni učitelj in ambasador miru. Njegova vizija družbe brez stresa in nasilja je v projektih služenja in v delavnicah Art of Living združila milijone ljudi po vsem svetu. Sri Sri joga je celovito učenje joge. V Sri Sri jogi je učenje joge predstavljeno kot modrost in tehnike joge prikazane na prijeten ter temeljit način. Za dobro počutje telesa se uči kombinacija nežnih in živahnih serij asan, medtem ko je enak poudarek na tehnikah negovanja duha. Šola Sri Sri joge je registrirana tako v Indiji kot pri Yoga Alliance.

Kot duhovni učitelj Sri Sri Ravi Shankar predstavlja tradicijo joge in meditacije v avtorski obliki za 21. stoletje. Poleg oživljene stare modrosti Sri Sri ponuja nove tehnike za osebno in socialno preobrazbo. Te vključujejo tehniko dihanja Sudarshan Kriya, ki je pomagala milijonom ljudem, da so premagali stres in odkrili notranje zaklade energije in miru, ki jim pomagajo v vsakdanjem življenju. V 30. letih so ljudje v 152. državah sveta s pomočjo njegovih programov izboljšali kakovost svojih življenj. https://www.artofliving.org/si-s

Pripravila: dr. Katerina Vidner Ferkov